Nič podarjenega

Nič podarjenega, vse izposojeno.
Do ušes se utapljam v dolgovih.
Primorana bom s seboj
plačati zase,
za življenje dati življenje.

Tako je že to urejeno,
da je treba vrniti srce
in vrniti jetra
in vsak prst posebej.

Prepozno je, da bi pretrgala pogodbo.
Dolgovi bodo odrti z mene
skupaj s kožo.

Hodim po svetu
v množici drugih dolžnikov.
Eni bodo morali odplačati
za krila.
Drugi bodo radi ali neradi
poravnali za liste.

Na strani Dolžan
je sleherno naše tkivo.
Nobene tipalke, nobenega peclja ni,
ki bi bil dan za zmeraj.

Seznam je natančen
in vse kaže,
da nam ne bo nič ostalo.

Ne morem se spomniti,
kje, kdaj in čemu
sem dovolila odpreti zase
ta račun.

Protest zoper njega
imenujemo duša.
In to je tisto edino,
česar ni v seznamu.

/Wislawa Szymborska/