Čas, ko posedaš

Čas, ko posedaš v kavarni ali v travi,

je odmerjen premišljeno;
kakor molk, ki ga
natočiš v skodelico,
ko je treba govoriti
o vsakdanjosti,
kajti nič na svetu ni vsakdanjega

in včasih se zlije čez rob.
Še so stvari, ki me presenetijo:
tvoje zanimanje za barok,
skleda sliv v hladilniku
ali kako za trenutek podržiš roko na kljuki,
preden mi odpreš.

/Stanka Hrastelj/